APDEJT.si

Francoskega premierja Sébastiena Lecornuja èaka glasovanje o nezaupnici zaradi sporne pokojninske reforme. Socialisti so predstavili svoje zahteve, medtem ko Macron meni, da bi padec Lecornujeve vlade pomenil razpustitev parlamenta in predčasne volitve. Lecornu je predstavil svoje smernice za proračun za leto 2026. Boris Vallaud iz socialistov pa izstopa kot pomemben politik.

Padec francoske vlade je sprožil val protestov in pozivov k odstopu predsednika Emmanuela Macrona. Delavci in protestniki izražajo nezadovoljstvo z vladnimi načrti in gospodarsko situacijo v državi, ki jo zaznamuje visoka zadolženost. Nasprotniki vlade padec vlade vidijo kot zmago in pozivajo k nadaljnji mobilizaciji za uveljavitev svojih zahtev.

Francoski finančni minister Eric Lombard je izjavil, da ne vidi nevarnosti finančne krize v Franciji, kljub prihajajočemu glasovanju o zaupnici vladi. Lombard je poskušal pomiriti investitorje in poudaril, da Francija nima težav s financiranjem svojega gospodarstva. Minister je tudi dejal, da bo država dosegla cilj glede primanjkljaja v višini 5,4 % BDP.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Minister za gospodarstvo Éric Lombard je napovedal umik besedila, ki naj bi tujim delničarjem omogočalo izogibanje plačilu davkov na dividende. Odločitev je sprejel po nasprotovanju v senatu, ki je besedilo označil za favoriziranje davčnih utaj. Lombard je s tem privolil v zahteve senatork in opustil namero, da bi razvodenil mehanizme za boj proti davčni goljufiji na področju dividend.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.

Ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet je ponovno poudarila, da je monetizacija petega tedna plačanega dopusta, omenjena kot del predlogov za proračun 2026, mišljena kot "nova pravica" za zaposlene, ki bi jim omogočala izbiro med počitkom in dodatnim zaslužkom. Ta ideja je močno razjezila socialne partnerje in levico, saj jo kritizirajo kot poskus vladnega načrta "delati več", ki bi lahko ogrozil pravice delavcev. Sindikati razmišljajo o jesenskih protestih proti tem in drugim socialnim ukrepom, vključno z reformo nadomestil za brezposelnost. Županja Nantesa, Johanna Rolland (PS), je izrecno zavrnila to idejo, s čimer se je razvila širša razprava o vladnih ciljih za proračun 2026 in vplivu na socialno politiko. Pojavila so se tudi vprašanja o pomenu in morebitnih posledicah projekta monetizacije dopusta.